Spomladanska utrujenost

Naj vas pomlad ne razočara, pač pa čim bolj očara!

Vsa aktivna, živa bitja občasno začutimo utrujenost. Običajno si v takih trenutkih vzamemo »čas zase« in utrujenost mine. Vendar nas že krajša obdobja utrujenosti lahko ustavijo pred vsakodnevnimi užitki in zdi se nam, da življenje teče mimo nas.

V pomladnih mesecih pogosto omenjamo spomladansko utrujenost, čeprav v medicinski terminologiji nima oznake bolezni. Opisujemo jo kot začasno motnjo oziroma spremembo v razpoloženju posameznika, ki jo spremlja občutek, da smo brez energije, preutrujeni, leni, nemirni, vrtoglavi, z glavobolom in bolečinami v sklepih, razdražljivi in zdolgočaseni. Želimo si le spati (kljub zadostnemu spancu!), počivati, spati, spati …

Pravega vzroka za pojav pomladanske utrujenosti pravzaprav ne poznamo. Opisane so številne bolj ali manj teoretične razlage, še najbolj prepričljiva je razlaga v povezavi s hormoni. Melatonin, »spalni« hormon, je glavni pozimi, ko so dnevi kratki in noči dolge. Takoj, ko se dnevi podaljšajo, prevlada delovanje tako imenovanega »hormona sreče«, serotonina in koncentracija melatonina se posledično zmanjša. Prav to menjavanje, dveh hormonov naše telo občuti kot neke vrste izčrpanost, muhavost, čemernost, sitnost. Kmalu po tem, ko se raven serotonina uravnovesi, stabilizira, se popravi tudi naše razpoloženje. Napolnimo se z energijo, čutimo se »žive« in v gibalnem sistemu začutimo novo vitalnost. Naš organizem se istočasno prilagaja tudi z zvečanim sproščanjem endorfinov, z več testosterona in estrogena (spolna hormona) ter se tako poveča tudi želja po spolnosti (pri živalih paritveni nagon).

Spremembe vremenskih pojavov (kot so menjavanje dežja, sonca, občasno še snega), neredko povzročajo vremensko občutljivim ljudem dodatne težave. Zaznajo jih kot stres. V zgodnji pomladi so izrazite tudi temperaturne spremembe. Ko se zveča zunanja (in telesna) temperatura, pade tlak in žile se razširijo. Počutje: zaspano.

Sprememba porabe in izkoristka energije igra pomembno vlogo. Pozimi organizem teži h kopičenju zalog energije (za vzdrževanje in uravnavanje telesne temperature) in potrebuje več kalorij (iz maščob ter ogljikovih hidratov), kot spomladi. V fazi prej opisanih »hormonskih premen« zgodnje pomladi, pa potrebujemo več vitaminov in beljakovin.

Vsak po svoje rešujemo vsakoletno spremembo počutja ob prihajajoči pomladanski utrujenosti in vsak med nami pozna svoj, lastni način življenja, obnašanja, hranjenja in užitka. Izmed številnih možnih načinov iskanja rešitve, kako se najlažje izogniti prevelikemu negativnemu vplivu spomladanske utrujenosti, naj naštejem: hitro hojo ali sprehod večkrat tedensko, pravilno, uravnoteženo, z vitamini polno prehrano, meditacijo s pravilnim dihanjem ter krepčilen nočni spanec.

AVTOR

Mojca Miholič, dr. med, specialistka družinske medicine