Fižol sodi med najbolj priljubljene slovenske vrtnine

malu po tem, ko so ga pripeljali iz Amerike, je fižol osvojil srca naših prednikov in se usidral tam za vekomaj. Fižol uvrščamo med metuljnice in ravno metuljnice so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja.

Poznamo nizke in visoke sorte fižola

Pri nas je veliko  bolj priljubljen visok fižol, ki so ga res poznali že naši predniki. Ker pa so vrtovi vedno manjši, bi bilo smiselno, če bi sejali več nizkega fižola. Razen očitne razlike v višini, je izredno pomembna  razlika med obema tudi zgodnost. Nizek fižol hitro po setvi zacveti, nekje okoli 50 dni potrebuje, nekatere sorte, kot je najzgodnejši ‘Berggold’, zacvetijo še prej. Cvetenje visokega fižola pa se prične šele, ko se dan prične krajšati, ne glede na datum setve. Največ sort zacveti šele, ko se dan skrajša na 14 ur in manj. Zato prezgodnje setve visokega fižola niso smiselne, saj z njimi dosežemo obraten efekt, kot si ga želimo. V dolgem dnevu poganjajo vitice in liste, s tem pa se količina cvetov zmanjša. Ker so cvetovi v senci, v jeseni, ko je tudi več vlage, stroki tudi prej obolijo. Zato bi vsi ljubitelji stročjega fižola morali posejati tudi nizek fižol, da se lahko okusnih strokov veselijo že konec maja ali v sredini junija.

Pa še eno veliko prednost nizkega fižola vidim za vse, ki imate rastlinjake. Fižol lahko vzgojimo tudi iz sadik. Nekje konec marca ga sejemo v lončke premera do 5 cm in vsakega posejemo dve do tri semenke. Nekje v 4 tednih na toplem dobimo sadiko, primerno za presajanje. To je pa konec aprila, ko je že dovolj toplo za presajanje sadik, premrzlo pa še za setev.

V rastlinjaku imate mnogi težave s kolobarjenjem, saj bi v njem imeli samo paradižnik, morda še kumare poleti in solatnice pozimi. To kmalu pripelje do težav. Nizek stročji fižol sajen tako zgodaj, morda celo v začetku aprila, lahko ta kolobar razširi. Nekje konec junija prenehajte s pobiranjem strokov in fižol porežite. Korenine je namreč smiselno puščati v zemlji. Potem pa ponovno posadite nekaj rastlin  paradižnika. Paradižnik, sajen konec junija, bo namreč držal veliko dlje v zimo.

Kaj potrebuje?

Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi, zato je ena izmed največjih napak, da se seje prezgodaj. Zemlja naj ima vsaj  15 ^oC. Potem bo hitro in enakomerno vzkalil. S tem se bo izognil številnim tegobam. Ne mara pretiranega gnojenja, nizkega fižola sploh ne gnojimo, visokega pa pognojimo s kompostom (5 – 7 l/m2) ali kupljenimi organskimi gnojili. Fižol je namreč stročnica iz družine metuljnic. Ta skupina rastlin pa je edina, ki je sposobna s pomočjo prijateljskih bakterij vezati dušik iz zraka (ki je rastlinam nedostopen) v rastlinam dostopno obliko. Torej je moj prvi nasvet, da fižola raje ne gnojite, kakor da ga gnojite preveč.

Drugi nasvet pa je, da po končanem pobiranju fižola rastlin ne pulite, ampak jih porežete. Korenine z njihovimi bakterijami pustite v tleh za naslednjič.

Prav zaradi tega so stročnice nujen del ekološkega vrta. Za visokega mnogi nimate prostora, za nizkega pa se vedno najdejo gredice.

Voda ni najpomembnejša

Fižol ne sodi med rastline, najbolj občutljive na sušo, razen v času cvetenja. Visoke sorte pa so občutljive na visoke temperature, cvetenje pri temperaturah nad 30 ^oC običajno povzroči odpadanje cvetov. To lahko preprečimo z redno uporabo pripravkov, ki vsebujejo morske alge ali rastlinske izvlečke. V času vročine in suše ne uporabljamo koprivnih izvlečkov, ti pridejo v poštev šele, ko vročina in suša nehata.

Priporočam tudi, da seme pred setvijo čez noč namočite. Namesto vode lahko uporabimo kamilični čaj, če pa dodamo zraven če morske alge bo kaljenje še hitrejše.

Po vzklitju poskrbite, da ga ne napadejo uši. Takoj, ko opazite na rastlinah mravlje, reagirajte. Opazimo jih namreč prej, kakor pa vidimo same uši.  

Še nekaj nasvetov

Nizek fižol lahko pridelate tudi iz sadik, visokega pa se preprosto ne splača delati tako. Visok fižol namreč v času, dokler se dan daljša, dela samo listno maso. Nizek fižol sejemo na prosto že konec aprila. Ne sejemo ga v kupčke, ampak v vrstice. Vrstice naj bodo vsaj 40 cm narazen, da boste posevek lahko okopali in tudi ogrnili. Za to vam bo neskončno hvaležen.  

Visok fižol sejemo šele v drugem tednu maja. Je pa stročje sorte smiselno sejati celo v drugi polovici junija. Pogosto so te bolj zdrave, kakor tiste sejane zgodaj spomladi. Visok fižol seveda potrebuje oporo. Razdalje med vrstami naj bodo vsaj  150 cm, v vrsti pa 50 cm. Zelo dobro se obnese, če mu oporo daje koruza. Posejemo ga šele, ko ima koruza tri prave liste, fižol pa sejemo na vsako tretjo ali četrto rastlino. Na eno oporo posejemo 5 – 7 semen fižola, nič več. Pri nas se je razpasla navada, da se na eno oporo seje preveč rastlin. Na koruzo pa posejemo samo 3 semenke.

Kolobar in dobri sosedje

Potrebuje vsaj trileten kolobar. Čeprav mnogi tega ne verjamejo. Potem bo težav z boleznimi in škodljivci veliko manj. Poleg omenjenih rastlin so dobre sosede fižola še blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice,  lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, solata, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj,  koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan. Ne razume pa se z lukovkami, baziliko, komarčkom (in sladki komarček), papriko, hrenom, korenčkom in sončnicami.

Fižol je odlična rastlina tako za prehrano ljudi, kakor za sam vrt. Zato sejte tudi nizke sorte, današnje imajo izredno kvalitetno tudi stročje. Tako si boste zagotovili odlično hrano za večji del poletja.

Miša PUŠENJAK